Na šofite stare hiše,
u kantone prašna slika,
deleč, daleč seže spomin.
Tiho skrite u sivine,
objet u pajčevine,
u kužine stare hiše je kamin.
Na ognjišče stara nona,
ćuha palento iz farmantona,
da vonja po cele vase,
kamar nonić krave pase.
En bot v življenje je fadige blo puno,
živle so iz soncen i zemljo en luno.
En bot lidje so kontente ble siz malen,
en bot lidje so živle več pomalen.
Tam za hišo so stezice,
kamor hodijo perice,
dol na potok, tam perejo gvant.
Tam se širejo novice,
žalostne in krivice,
eno kantajo, da slabo ne pansajo.
Eno žita klase zlate,
da siz kruhon smo bogate.
To kar roke so storile,
eno grablje, eno vile.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
