Še zdaj, ko nate spomnim se,
srce zabije enkrat več,
v glavi kri ustavi se.
A ti, ti nočeš mi priznat,
da rada imela si me takrat,
ko sva ljubila se na pomlad.
Spomin na rože,
spomin na luno in na nebo.
Vse tiste dneve,
ko sva ljubila se pod figo najino.
In naj še kdo mi reče,
da le igra je bila
in naj še kdo mi reče,
da laži so le bile.
Tisti prvi bačin
je ostal za spomin,
kot nežen poljub,
ki na ustih se stopi.
Veš, da sem te štimau,
veš, da vse bi ti dal,
a kaj, ko si strmela v nebo…
A čas ne vrne se nazaj,
vse kar imela sva tedaj,
nihče ne vrne nam sedaj.
Spomin na rože,
spomin na luno in na nebo.
Vse tiste dneve,
ko sva ljubila se pod figo najino.
In naj še kdo mi reče,
da le igra je bila
in naj še kdo mi reče,
da laži so le bile.
Tisti prvi bačin
je ostal za spomin,
kot nežen poljub,
ki na ustih se stopi.
Veš, da sem te štimau,
veš, da vse bi ti dal,
a kaj, ko si strmela v nebo…
Tisti prvi bačin
je ostal za spomin,
kot nežen poljub,
ki na ustih se stopi.
Veš, da sem te štimau,
veš, da vse bi ti dal,
a kaj, ko si strmela v nebo,
a kaj, ko si strmela v nebo,
a kaj, ko si hotela tako.
