Ko večer na vasi zadiši,
val veselja že v njej živi.
Zbrala se je mlada druščina,
vsak bi rad do njenega srca.
Mama sina pelje z avtom v vas,
daj, odrasti, zdaj prišel je ta čas.
Ga potisne in že je več ni,
on nerodno med junaki stoji.
Tam za vasjo, kjer je ona doma,
tam se pesem domača igra.
Ni ga junaka, ki ne bi prišel
in ne bi lepotice ujel.
Ko zapoje pesem glasno v noč,
se razlega in je fantom v pomoč.
Ona v plesu se lahkotno vrti,
vsak trenutek z njo si zaželi.
Mamin sinko se v dalji drži,
gleda plaho, a se ji zasmeji.
A prav njega ona si zaželi
in mu tiho reče: »Ti, ti, ti, ti, ti, ti.«
Tam za vasjo, kjer je ona doma,
tam se pesem domača igra.
Ni ga junaka, ki ne bi prišel
in ne bi lepotice ujel.
Tam za vasjo, kjer je ona doma,
tam se pesem domača igra.
Ni več junakov, so vsi že odšli,
zdaj le ona še s fantom bedi.
