Na plesu sem jo videl prvikrat,
njen angelski obraz in krasni stas.
Večer sijal je v zlatu njenih las,
obstala sta pogled mi in korak.
Plesala je kot razigran metulj,
blestela med dekleti kot dragulj.
Kot sto vilinskih zvončkov je njen smeh
budil v mojem srcu sladki greh.
O, jaz pa zvedel sem, Pepelka je bila,
čeprav ni tisto noč zgubila čeveljčka.
Zdaj mislim le na to, kako bi našel jo,
pomagajte mi vsi iskati jo.
V mislih sem jo tisočkrat objel
in čaš popitih nisem nič več štel.
Opolnoči skrivnostno je odšla,
nihče ni vedel, kdo je sploh bila.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
