Za eno tako lepo stvar
srce nam bije ves ta čas,
že let 10 razdajamo
se z njo samo za vas.
Lahko si le potica,
a jaz sem muzika,
z menoj se boš vrtela
nocoj in zadnjikrat.
Ne moreš spremeniti
me s črnimi očmi,
z nobeno ne ostanem,
ko dan se prebudi.
In to je tisto pravo res
življenje muzikantovo,
v očeh se nam prižiga kres,
ko po slovensko pojemo.
A nekaj ne verjemite,
da za dekleta ni nam mar,
tako kot drugim tudi nam
so te še vedno prva stvar.
Ujela me je ena
in njej bom zvest ostal,
ponosna in slovenska
vse dni jo bom igral.
To muzika je naša
to moj je pisan svet,
z mehkobo me začara,
kot vila spet in spet.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
