Tiho, tiho naletava kakor puh bel pajčolan,
bela je že vsa dobrava, bel je prvi snežni dan.
Kot dlani razprte krošnje bele zvezdice love,
z belo ruto so ovile hiše, polja in steze.
Prvi sneg mi je prinesel prve sanje v srce,
vsaka zvezdica, ki pade, misel dobra je na te.
Berem tvoje prvo pismo, nežno je kot prvi sneg,
te besede vedno čuval bom kot bisere v dlaneh.
Nič zato ni mi žal (ni mi žal), če daleč je sonce zdaj,
v mojem srcu je pesem, v mojem srcu je maj.
Nič zato ni mi žal, če burja gre do kosti,
mene grejejo misli, da moja si ti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.