Ko kradeva si pogled, ta pelje v majhen nasmeh
in dobro veva.
Da nekaj v nama iskri in to dovolj je se zdi.
A za naju ne drži.
Voščim ti lep večer, pospremiš me do vrat.
Nesel bom s seboj, da imam te rad.
In čutiš, da žal ti bo, ker puščaš me v noč,
ko zapiraš vrata v slovo.
Brez besed bova težko.
Brez besed ne bo lahko.
Le dejanja so premalo, da srce se ne bi balo,
odpreti sanjam skupnega sveta.
Zase piševa to, vse tisto, kar bi lahko
spregovorila.
Da mogoče nekoč, neko magično noč,
ustne nama zadrhte.
Brez besed bova težko.
Brez besed ne bo lahko.
Le dejanja so premalo, da srce se ne bi balo,
odpreti sanjam skupnega sveta.
Brez besed bova težko.
Brez besed ne bo lahko.
Le dejanja so premalo, da srce se ne bi balo,
odpreti sanjam skupnega sveta. Brez besed!
