Pravega imena vam ne bom izdal,
redko je, lahko bi kdo jo prepoznal,
saj živi v majhnem kraju, v ulici maršala Tita,
kjer nihče ne ve za naju, zato naj stvar ostane skrita,
tri zadnje črke so enake in ker podobno kot Anita
ni bila nikoli sita, recimo ji kar:
Brigita z ulice maršala Tita,
Brigita z ulice maršala Tita.
Brigita z ulice maršala Tita,
Brigita z ulice maršala Tita.
Spomnim se, bila je zima,
peljal sem jo na čašo vina,
menila oba sva hkrati,
da kaže bolje se spoznati.
Neumnosti sva blebetala,
a skoraj bi me vrglo s tira,
ko je brez sramu priznala,
da njen fant pač ni ovira,
da je boli kurac za fanta, haha.
V umazani študentski sobi
bila ni več, kot se spodobi,
odvrgla masko je svetnice,
pokazala je pravo lice.
Ne le lice in obraz,
tudi to, kar ni za vas,
izdam le to, da pri Brigiti
se je splačalo gostiti.
Brigita z ulice maršala Tita,
Brigita z ulice maršala Tita.
Brigita z ulice maršala Tita,
Brigita z ulice maršala Tita.
Neko noč se je skesala,
morda je zmagala morala
ali pa so res navade
bolj komotne od naslade?
Vem, da ji ni bilo vseeno,
ko pobegnila je v temo,
že zaradi mojih muk
to ni bil le goli fuk.
