Piknik na travi, rožice v glavi,
češnje na jeziku, flirt v umiku.
Roka me vleče, boža in sleče,
se ne umikam, se ne premikam.
Sam’ ob tebi izgubim vso moč.
Dej mi svoj dopamin, v balonu sem omamljena,
tvoj glas je plin, na kater’ga sem navajena.
Dej mi svoj dopamin, v balonu sem omamljena,
tvoj glas je plin, na kater’ga sem navajena.
Zgrabi me za pramen, bodi nesramen,
prepovedano še nikol’ ni lepše b’lo.
Veš, da te hoče telo ujemajoče, kemični zagon.
Obliznem si prste po obroku hlastnega srca.
Dvigava se, dvigava.
Dej mi svoj dopamin, v balonu sem omamljena,
tvoj glas je plin, na kater’ga sem navajena.
Dej mi svoj dopamin, v balonu sem omamljena,
tvoj glas je plin, na kater’ga sem navajena.
Sam’ ob tebi izgubim vso moč.
Rab’m tvoj dopamin, v balonu sem osamljena.
Tvoj glas je plin, nanj sem se privadila.
Pogrešam tvoj dopamin, v balonu sem pozabljena.
Tvoj glas je bil plin, ki še diham ga.
