Tih petkov večer je, jaz in hladen pir,
tam na koncu šanka pa meglena slika.
Spodaj je taprava ja, zgoraj bi tud šla,
ona pa po bližnci in mi kar mežika.
Pa sem ji reku mal tekih tud ni,
če ni za hece, pojdi se solit.
Pa me je le čas pas objela in sva odhitela,
v to poletno, v to poletno, to pole-poletno noč.
Ko prideš v Slovenijo, pridi me obiskat,
da ga bova kot nekoč šla za Drav’co biksat.
Zjutraj pa zaspan, glavo bojno imam,
sonce sije mi direkt v možgane.
Pa še njen pogled, prav’ aufwiedergesehen,
men’ je čist’ vseen’, jaz bi le deci žgane.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
