Od nekdaj me zanima kakšna so nebesa.
A tam gor živi se vsak dan čist’ brez stresa?
Kdo sesa in pere cunje? Se pije koktajle,
se izpolnijo vse želje?
Le lepe besede vsem iz ust letijo,
poljube, objeme vsakemu delijo
in ko ni interneta, da z novicami pokvari dan.
Nihče te ne sodi, ni srčkov in številk,
lahko si to, kar si, iz mesa si in krvi.
Preprosto se živi, brez filtrov, brez vseh skrbi.
A nebesa so zato, da spočiješ si lahko?
Ne štejejo se gube na obrazu, a nekdo te pogreje,
ko na dnu si in v mrazu.
Se joče, se smeje, se ljubi in se daje,
z ljubeznijo lahko nahraniš svoje zmaje.
Gor le eno je pravilo, drugemu daj, kar želiš si nazaj.
In če tam gor je tako, vse na zemlji da vse to,
na dosegu rok je sreča,
a če je sreča zlato vsi bogati smo lahko.
