Povej mi, kdo je tukaj,
ko veter valovi,
besede tvoje skriva,
preko balkonov se podi.
A jaz še vedno sama,
kot je osamljen ocean,
verjela bom oblakom
in jih lovila v svojo dlan.
Vidim, da bilo je prelepo
za naju. Glej, ostalo je slovo.
A ne povej, kdo zdaj je ta,
ki s prsti gre čez tvojo toplo kožo.
A ne povej, pozabljena,
spomin na naju bom nosila v sebi še.
Imela kar hotela sva
in mnogo več si nama dal,
a nisem si verjela,
da si v mislih z njo zaspal.
Zidovi so ujeli
me kot ptico brez peres
in pesem se izpela
je v najin zadnji ples.
Kot, da še si tu…
Ne povej, kdo zdaj je ta,
ki s prsti gre čez tvojo toplo kožo.
A ne povej, pozabljena,
spomin na naju bom nosila v sebi še.
Ooo… Kdo zdaj je ta?
Le ne povej, pozabljena,
spomin na naju bom nosila
in sebi oprostila,
da sem ljubila, izgubila te.
Povej zakaj…