Moj navdih in vse moje rime,
vsak verz je malo tvoj;
vsa norost, vse, kar ne mine.
Vdahnem vase te spet nocoj.
Vonj po lavandi, sol je med prsti;
med vrhovi rjuh si ti.
Tvoji dotiki čakajo v vrsti,
vse je res kot mora bit’.
Spet obleci rdeče krilo, tisto kot si ga nekoč,
bodi moja balerina kot pred leti tisto noč.
Naj te petke barve vina bližje k meni dvignejo;
1. september, ljubezen iz šole, pod tisto brezo najino.
Mesto ve, da si vrnila
med ceste svoj korak.
Kot bi vanilijo raztopila,
ponesla si piruete v zrak.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
