To sem jaz, srce na giljotini,
to si ti, duša v temi
in mi vsi, ki tavamo v puščavi,
iščemo srečo v zlatu, sonce v blatu, v dežju radosti.
To sem jaz, rad bil bi tvoja pesem
in to si ti, popotnik brez oči
in mi vsi, verjamemo v številke,
z njimi plešemo, delimo svet na pelin in na med.
Daj mi žarek, peljem te do sonca,
daj mi strune, pojem ti do konca.
Vse, kar imam, je vse, kar ti dam, veter, ki diši po cvetju,
vodo, ki izpira rane, mojo roko v zavetju.
Vse, kar imam, je vse, kar ti dam, ko pa tista ura pride,
bom zate jaz in zame ti kot plamen v temi.
To sem jaz, preponosen, da bi prosil,
to si ti, v krogu se vrtiš
in mi vsi, zaviti v datoteke,
razgaljeni na mreži, čas lovimo, drugim sodimo.
Daj mi žarek, peljem te do sonca,
daj mi strune, pojem ti do konca.
