Dvigam sidro, sidro iz globine,
bela jadra veter naj odrine,
vroče sonce žge,
modro morje kliče me.
Posušene so vezi na stari barčici,
v pristanu tvojem zdaj zasidrana stoji.
Moje morje, modro morje
zapustil sem, da bi ob tebi bil.
Ne jarbolu sem stal, oznanjal svetu na ves glas,
edina prava si ljubezen ti bila ves čas.
Zate storil sem vse,
le da srečna bi z menoj živela.
A drugega mornarja si prijela
in v mrežo svojo ga ujela.
Dvigam sidro, sidro iz globine,
bela jadra veter naj odrine,
vroče sonce žge,
modro morje kliče me.
Prekrmaril bom vse kraje našega sveta,
morje se smehlja veselo, zopet sem doma
in kadar plujem med valovi,
moja sreča je največja.
Pred menoj široko je obzorje,
najlepšo pesem poje moje morje.