Spet kradeš mi čas,
v misli prikradeš vedno se na glas.
V mraku ležim,
čakam le to da čimprej se zdani.
Film v glavi se odvrti
in vsa ta leta sem kot ptica, ki je ujeta, da ne poleti,
ta krila so prekleta.
Bolj ko te iščem v njem bolj je zaman.
Tvoji objemi zdaj so njen pristan,
a on ni ta, on ni ta.
Sočen njen cvet, poglej mi v oči.
Povej a si zadet?
Toplo telo. Greje enako tvojo dušo?
Po tem viharju se svet bolj pozna.
Dlje od oči, a nič dlje od srca.
Kaj če omamlja naju isti strah?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
