V stari škatli s slikami,
podoba Tanjina bledi,
a na njej se še pozna,
njenih grenkih sled solza.
Ko sem sam spominjam se,
kako močno sem ljubil te,
po enem letu sreče pa
sva v parku se razšla.
Adijo, adijo, Tanja,
vina si bom nalil
in le zate ga spil,
o, Tanja.
Adijo, adijo, Tanja,
brez vseh si skrbi,
saj le mene boli,
o, Tanja.
Noro ljubil sem takrat,
prvič kupil prstan zlat,
hotela si naj konec bo,
lahko ti rečem le še to.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.