Tam na gričku v naši vasi
ena hišica stoji.
Samo streha ji še manjka
stene in pa temelji.
Okna ji krasijo rože
z dimnika se dim suklja.
Noč in dan moj dom mi greje
peč, ki ni zakurjena.
Tam na gričku v naši vasi
mi družinica živi.
Le da žene sploh še nimam
me globoko žalosti.
Smilijo se mi otroci
ker noben še ni rojen.
Res da ni otrok pri hiši
je pa vsak lepo vzgojen.
Hojladi, hojladi, hojladija, dija, djon.
Hojladi, …
Tam na gričku imam kmetijo
njivo, travnik, jablano.
Vsi sosedje slabo spijo
ker mi jo zavidajo.
V hlevu imam pa tut živino
eno kravco, ki ni bik.
Žal je revica poginla
zdaj pa pasem le njen štrik.
Na kmetiji imam kup strojev
enkrat več kot nič krat štir.
Ko brez nafte jih zalaufam
so pri miru kot hudir.
A najboljši je moj traktor
je močan ko kamion.
Ko ga potisnem dol po bregu
pa leti ko avion.
Si pri delu rad zapojem
pesmi ki jih sploh ne znam.
Pa s prijat’l’i se pohecam
rad takrat ko ni jih tam.
Če pa kdaj me kdo obišče
ga bogato pogostim.
Dam mu pit iz praznih sodov
a za jest od žup’ce dim.
Sem pa tja po širnem svetu
se potika dost’ ljudi.
Hišice pa kot je moja
še nobeden videl ni.
Zato pa zdaj vse skupaj vabim
pridite me obiskat.
Ne boste siti, žejni pa.
