Veš, slabo ti pristoji,
kar se o tebi govori,
milo lice, mil pogled,
a trudna usta, gumb odpet.
Skrivaš vrat za šalom tem,
čudna pota dan za dnem,
prikriti hočeš greha sled,
zato si sladka kakor med.
Pusti me, Mila, trgaš mi krila,
znaš dati vse, kar je lepo, začaraš vsakič me močno.
Pusti me, Mila, trgaš mi krila,
te ustnice ubijajo, ljubezen pa ti tujec bo.
Divje vroče znala si
izkoristiti noči,
še vedno bi podpisal vse
za noč, ko strast se v meni vžge.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
