Leta 1600 točno tk kje dons trnow,
sm jest u prejšnm živlenu od mrtvih ustov,
temni oblaki se začnejo zbirat skup,
vsaka duša v trnowmu zdej mol za zadn up
in čaka na ta usodn dan.
Vsak je vdeu, da bom pršu s krvjo pukaplan
in da bom meu sekiro u rok,
moja duša leti skoz temn obok,
velka dvorana in krsta na sred,
strela udat u križ in svetloba celo cerku usvet,
božja vrata se odprejo in to omogača moj prihod na ta svet,
moj srce razbija skoz ta vrata potuje vame zla energija,
šest sveč okol moje krste gori
iz prejšnga živlena se srce mi prebudi.
Stopm vn in res sekiro mam u rok,
igra se začne ko pridem čez isti obok,
povnoč je, ko zvon za zvoni
in Klemen Klemen pr cerkvi dol stoji,
pogledam gor in ura na cerkvi se ustav,
moj cilj je da bom use poklov,
odsekov jim glave in use v vasi bom pobov
in na koncu te igre nesmrtn bom postov.
Ljudje so bežal bežal in se zaklenil u hiše,
punce pa so vedle kdo je prišel,
pršu je pršu ta črn rablj,
pršu bo po vs in vs nabodu bo na kavlj,
na križ v cerkvi so prletele vrane,
luna je sijala in na ulci so podgane,
izpod kapuce se zasvetjo rdeče uči,
mrtvi demoni so po vs pršli.
Stupu sm po stopnicah dol, počas,
noben ne more zbežat k sm jest pršu u vas,
moji škornji so težki od blata k je u tleh,
u trnovskem somraku se vlečem po klopeh,
se zasliš in usi začnejo vpit,
u senci pa se rabelj s sekiro vid,
pršu sm noter in zamahnu po njih,
vsm k žvijo tuki vzemem dih,
moj cilj je ne sam da pobijem vse ljudi,
ampak razekam jih na kose in iz njih popijem kri,
hodu sm od vrat do vrat,
vsa trupla sm zvleku za cerku uzad,
zapičm u zemljo tm velk križ stoji
in to je ta kraj kjer obsodba se izvrši.
Pokleknem dol in nebo se odpre,
temačne sile me vlečejo ke,
pokleknem na kolena in začnem pit kri,
iz temnga neba me gledajo satanove oči,
kr naenkrat strela vame užge,
ura se premakne in krsta se zapre,
pršu je pršu ta črn rablj,
pršu bo do vs in vs nabodu bo na kavej.
