Dokler smo mi doma, naš košček neba
in sonce pomeni družina nam ta.
Tja med solze in smeh vse dni in noči
skrivnosti in sanje mladost nam deli.
Kakor ptički, ki gnezdo zapustijo,
tudi mi bomo šli nekoč od vas.
Kakor ptički tja v sonce poletimo,
ko napočil za to bo pravi čas.
Kakor ptički se bomo kdaj vrnili,
obudili spomin na mlade dni,
a vama, ata in mama, povrnili
vsaj del ljubezni, veselja in skrbi.
Rečemo vam kdaj tako naskrivaj,
da radi vas imamo, saj veste, zakaj.
Brez vas ta naš svet bi bil kakor cvet,
ki veter ledeni odene ga v led.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
