Me zbudi, ko globoko spim,
je kot zvok, ki me predrami,
kot požar, ko je v meni dim,
kar naenkrat pride kot cunami.
Se ne branim in ne bežim,
kar pustim, da me spodnese,
zamižim in se prepustim,
da me tja čez rob neba odnese.
Ta rdeči alarm mi je znan,
a jaz bom ostal trezno neoprezen
in spet bom zamenjal noč za dan,
prišla je ljubezen.
To ni potres,
to le srce premika vse telo,
to, kar se dogaja, vleče me v epicenter raja.
To ni potres,
a takih sunkov níkdar ni bilo,
to, kar se dogaja, naj še dolgo traja.
Prihrumi silno kot vihar,
trešči kot poletna strela,
delam se, kot da ni mi mar,
delam se, da me ni zadela.
Se ne branim in ne bežim,
kar pustim, da me spodnese,
zamižim in se prepustim,
da me tja čez rob neba odnese.
Ta rdeči alarm mi je znan,
a jaz bom ostal trezno neoprezen
in spet bom zamenjal noč za dan,
prišla je ljubezen.
