Indija v zraku,
tople sveče so v mraku,
čutim veter tvoje sape,
boža me po vratu.
Noro, ko te gledam,
kurba in devica,
včasih si kot laž,
včasih kot resnica.
Na postelji je svila,
od užitka se potiva,
daleč spodaj so oblaki,
čutim, da letiva.
Globoko grem v tebe,
od ognja me zazebe,
malo me je strah,
ker bojim se sebe.
Lepa, zame ti boš lepa,
ko sveče dogorijo.
Zame ti boš lepa,
ko oči zaspijo,
se angeli zbudijo.
Indija v zraku,
tople sveče so v mraku,
čutim veter tvoje sape,
boža me po vratu.
Rad bi, da verjameš,
da bom hranil tvoje sanje,
da bom tvoj vojak,
da bom padel zanje.
Bral te bom počasi,
čuval vsako bom besedo,
ni me strah, če bom spoznal
svojo lastno bedo.
Bodi zame tu,
bodi zame čista
in ko bova stara,
ti boš zame lepa.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
