Ko ti želje mladost prebuja,
ko iščeš nove poti,
nekdo ti za vogalom ponuja,
daj, no, vzemi,
poženi strup si v kri.
In zabredeš v svet omame,
še preden se tega zaveš,
so tvoje najlepše sanje že razdejane,
le smrt je tam, kamor greš.
Ni mi mar, ni mi mar,
mesto govori,
oj, nikar, nikar,
v meni vse kriči,
ker vem, da:
Vsi, prav vsi življenje ljubimo,
zato ta nori ritem mesta naj v raj se spremeni.
Vsi, prav vsi življenje ljubimo,
zato naj stara siva pot te spet popelje med ljudi.
Ko te sreča na rob odrine,
ko obup te duši,
verjameš: bolečina ne mine,
razen skozi zamegljene oči.
In zabredeš v svet omame,
še preden se tega zaveš,
so tvoje najlepše sanje že razdejane,
le smrt je tam, kamor greš.
Ni mi mar, ni mi mar,
mesto govori,
oj, nikar, nikar,
v meni vse kriči.
