Ko se ob meni prebujaš, zame najlepši je dan,
tudi če v sivih oblakih skriva se žarek zaspan.
Droben poljub, ko odhajaš, ni le navadno slovo,
z njim si obljubil, da kmalu prideš in moj boš samo.
Če sonce ujeti bi znala,
bi tebi v naročje ga dala.
Po zvezdni te cesti peljala
tja do neba, kot je ljubezen najina.
Kadar obrišeš mi solze, skriješ me v topel objem,
daješ mi varno zavetje, da se lahko skrijem v njem.
Takrat še bolj se zavedam, kaj govori mi srce
in ko v oči te pogledam, vem, da pomeniš mi vse.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
![](https://www.besedilo.si/wp-content/themes/besedilo/img/Igram-si.jpg)
![](https://www.besedilo.si/wp-content/uploads/2020/11/Siddharta-VSTOPNICA-790x100-px.gif)