Daj, ozri se in mi povej, kaj se dogaja.
Daj, ozri se in mi povej, kdo ti nagaja.
In zakaj si vedno slabe volje,
nasmej se od srca, pa bo šlo na bolje.
Če te preveč skrbiš, lahko hudo zboliš,
pojdi na zabavo, da se sprostiš.
Dobro jutro, človek, pred tabo je tvoj dan,
nasmehni se, saj nisi več sam.
To bo praznik naše ulice,
naj damo ti nasvet: Bodi dobre volje!
Kar bilo je, naj te ne skrbi,
vedno glej naprej, še drugim to povej.
Naj bo tvoj dan vedno nasmejan,
ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne bodi več zaspan,
ne, ne, ne, ne!
Zjutraj se zbudim, v kuhinjo zdrvim,
pojem samo izbrano čist nezdravo hrano.
Radio nabijem, da mi muzka zmiga,
sploh ni važn, kaj je, sam, da ful nažiga.
Pol pa rečem si: »Pa pejmo med ldi,
saj ulica je kraj, kjer zbiramo se mi.«
Rolerje v roko, kaj pa ščitniki,
bolj, da si jih nataknem, kot da zlomim si kosti.
Še dan se ni začel, pa je ful zabava,
fajn se da žurirat, če je klapa prava.
Nič ni važn, kdo si, sam, da si naš
in nič ni važn tud, a v žepu kaj imaš.
Dan tok hitr mine, da ni res,
če je dobra žurka, punce, muzka, ples
in za dober party res bi dal vse,
da ostanemo za vedno otroci ulice.
