V jutro prebudiva se oba,
a čutim, da si zdavnaj že odšla.
Z mano v sobi si, a te ni,
“spusti me “, pogled tvoj govori.
Naj v objemu nežnem te začutim še to noč,
brez besed utrip srca, ki naj bije kot nekoč.
Duša sama naj se najde, naj gre svojo pot,
to noč…
Vem, le tebe sem nekoč želel,
veš, da vase sem te vso sprejel.
Pa sva v času izgubila se,
hlad v nama ognja ne prižge.
Naj v objemu nežnem te začutim še to noč,
brez besed utrip srca, ki naj bije kot nekoč.
Duša sama naj se najde, naj gre svojo pot,
to noč, to noč.
V meni je praznina dneva, ki tako boli.
Le vonj po tebi v mislih mi diši.
Zame si le ti edina,
vsaj to noč daj mi krila,
vsaj to noč, za oba.
Brez besed utrip srca, ki naj bije kot nekoč.
Duša sama naj se najde, naj gre svojo pot,
to noč, to noč, za oba.
