Štalo ribam, gnoj odkidam, vse nard’im za njo,
vsak večer ji vime perem, daje mlek’ za to.
Je krivica v štal’ resnica, njo najrajši ‘mam,
ne za mleko, ne za kožo jaz jo ne prodam.
‘Ma ljubimca, mlad’ga junca, spet na paši sta,
žal ne ve, da bik pa junc na ven drugačna sta.
Kadar on napravi kupček, ona srečna je,
Mukica vesela je, ko kmalu vidi me.
Moja Mukica, je moja ljubica,
dihojlarija, hojlara, pa lubčka mi ne da.
Moja Mukica, je moja ljubica…
Mavl perem, parkle sekam, vse nard’im za njo,
da pr’ src’ bi rada ‘mela mene zlo hudo.
Zmer’, ko ven iz štale greva, vsa porosna je,
ona muka, jaz zavriskam, ponavadi je.
Švicar naju vabi letos na počitnice,
svežo travo ji ponuja, prilizuje se,
jaz pa z mojo Mukico doma bom kar ostal,
ta navaden vol pa naju res ne bo golj’fal.
