Pogneri no pinteri smo v toti fari bli doma,
že ko furali so flosari od Lenta pa do Dupleka.
Higl gor po vsaki strani pa po sredi flus,
v našem kraji pijemo no lubimo na šus.
Zberemo se pubeci, kuj ko se stemni,
te pa hitro na šmarjaka pa z lojtro k štiblci.
Pesi štikl špeha, nah pa lubici v kobal,
če foter jen te najde, te z gajžlo da v špital.
Bog živi našo faro no patrona farnega,
Bog živi nam dekline, ki so pr nas doma.
Cel kedn mamo radi vse, kar je grešnega,
nah pa speglani v nedelo ahtamo se večnega.
Bog živi našo faro no patrona farnega,
Bog živi nam dekline, ki so pr nas doma.
Štajrc vsak iz naše fare, ki med henksi kaj vela,
v cajti meše kuj za šankom fehta si odpuščaja.
Zadnič, ko sem pado s črejšne, mislo sn, da nič mi ni,
šrita dva sn še naredo, nah se pred frisom mi stemni.
Prva stvar, ki v moji kelbi se nacajhna mi,
sta dva deci šmarnice in od soseda hči.
Pubeci na hantle smo že od nekda bli,
saj šmarnca nebeška to faro gor drži.
Ko žametna svetija te vdari noter v kopf,
spari ti možgane al kaj pač maš že not.
