Praviš, da dost’ ti je,
da si me sita že, menda ne vem, kaj bi rad.
Sladek sem, kakor med,
drugič pa za znoret,
da me težko je prebrat.
Se dotakneva, gledava,
stiskava, lupčkava, jaz takrat rad bi še.
Ampak rože, večerje, obiski, romantika,
to v račun mi ne gre …
Ko boš šla, zakleni, nočem da spiš pri meni,
ker jaz ne bom zvest le eni
ponoči, podnevi, ponoči, podnevi,
zato ko greš, le zakleni, in ključe kar
s sabo vzemi, ker hočem da, prideš k meni
podnevi, ponoči, podnevi, ponoči, vsak dan.
Facebook mi že teži:
status popravi si!
Kar si napisal, je laž!
Ona razburja se: samski si, jaz pa ne!
Spet me za norca imaš!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
