Ne morem se hvalit’, da dobro mi gre,
največkrat je težko, a pravim: »Bo že.«
V službi me ima šef privezanega kot psa,
me večkrat udari kot potreplja.
Ker življenje je težko, a so vseeno stvari,
ki jih nihče ne vzame, lahko samo omeji.
Kdo vzel mi bo sonce, ki me greje vsak dan?
Kdo vzel mi bo zvezde, ki mi kažejo kam?
Kdo vzel mi bo luno, ki mi sveti, ko tebe ni?
Kdo vzel mi bo tebe? Ne, je ni te moči!
Sem večni optimist, ki čaka na bolje,
v labirintu problemov sem dobre volje.
Pri igrah na srečo uganem nič od devet,
a tolažim sam sebe: »Vsak ne more zadet’.«
Ker življenje je težko, a so vseeno stvari,
ki jih nihče ne vzame, lahko samo omeji.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
