Kar je res, je res, igrali so na glas,
večer je bil tapravi, ležala sva na travi.
In veter je pomešal glasbo vseh teras,
večer pa se je plazil med valove tvojih las.
Kar je res, je res, jaz sem že malo spil,
večer je bil tapravi, dišalo je po travi.
In ti si govorila: “Tako se pač zgodi,
če nisi prav pri stvari, če se preveč mudi.”
In jaz sem nekaj pravil o glasbi in lučeh,
ker vem, da ne verjameš!
Trava, kriva je trava,
da nisva več ta prava,
ne ti, ne jaz.
Trava, kako diši ta trava,
da se sploh ne poznava.
Če zaprem oči, se zdi,
kot da me ni.
Kar je res, je res, igrali so na glas,
večer je bil tapravi, ležala sva na travi.
Kar je res je res, jaz sem samo ležal,
smejale so se zvezde in veter je obstal.
In ti si se igrala s prameni mojih las,
čutil sem vročino, ki obliva mi obraz.
In tisti dan sem pravil o glasbi in lučeh,
ker vem, da ne verjameš.
