Ko v temni noči revolucije čakam na komrade izgubljene,
v mislih hodim čez poljane s krvjo prepojene,
ne morem it nazaj, bit kar bil sem, ko me prime
sem kot vdova, ki ne bo oblekla drugo kot črnine.
Si predstavljaš kak je nosit težo sveta na ramenih?
Vse oči na tebi in potezah naslednjih,
a vsi smo samo ljudi, lahko rečeš – bolj al manj,
le da en bo zmeraj kmet v igri, en bo zmeraj kralj.
Dns vsak ma svojo ceno, le vprašanje kako
nasvet – kogar ne poznaš dobro, ga ne plačaj drago
pomisli; kolk zločincev nikdar ne bo se obsodlo
pomisli; kaj bi tebi treba, da privežeš se na bombo.
A si slab clovek, ako kdaj razmišljaš
o maščevanju sladkem kot od Grofa Monte Crista.
Uničili smo vse kar je čisto in nedolžno blo,
ker nevidno zlo je na pohodu kot slovenski turbofolk.
