To mi povej … Zakaj čisto zmeraj v snu
vidim homije, frende i tastari kru
i to mi povej … Zakaj so še zmeraj tu,
ja jim samo jebem mater čisto vsakemu …
Že iz rane mladosti me spremlajo spomini
stvari zard kerih se prihodnost mi razblini
homijev enih, ki so podlegli vplivu
lajfa, okolja i s tem bom tudi osivu
spreletavajo me občutki raznorazni
kk se izognem kazni, ampak vsi so prazni,
nič več nima smisla i še moje rime ne
pa pišem jih iz duše, moje klošare
pozdravlam zdej vse, kam ste vsi mi šli?
Kot se zadne čase skrivate, da vas videt ni,
pridite mi na obisk, ker ostau sm sam
sleheren individual šu je stran.
Ko da sm neznam kaj groznega nardil
i vsak znanec, homie, frend me je zapustil
a ponoči jih še zmeraj vse vidim v svojem snu
i se pogovarjam z njimi, ko da so še zmeraj tu …
To mi povej … Zakaj čisto zmeraj v snu
vidim homije, frende i tastari kru
i to mi povej … Zakaj so še zmeraj tu,
ja jim samo jebem mater čisto vsakemu …
Groza me spreleti samo ko spomnem se
vseh stvari, ki sm moral jih naredit le,
da kru je biu srečen, zmeraj, zmeraj, še in še
sm žrtvoval se za srečo drugih, zdej pa dosti je
i homijem sm delal prevelike usluge,
da sm rešu jih pizdarje i velike tuge
i zdej me ne poznajo i ne pozdravjo za zahvalo
prijateljstvo propalo … To mi je mislit dalo …
Kaj sploh še velja?? Na besedo se poščijem!!
Dejanja ne pomagajo, obraz z dlanmi pokrijem,
da ni videt razočaranja v mojih očeh
prezira svetu i brez upanja nasmeh
i nimam več koga, ki rapau ja bi z zanj
i vs svet zdi se mi ko iz enih bednih sanj,
a ponoči še zmeraj vidim homije v snu
i se pogovarjam z njimi, ko da so še zmeraj tu …
To mi povej … Zakaj čisto zmeraj v snu
vidim homije, frende i tastari kru
i to mi povej … Zakaj so še zmeraj tu,
ja jim samo jebem mater čisto vsakemu …
Jaa …
Homijev mojih nism nikdar razumel
i zt se nikdar z njimi nism uno – dobro vjel
i najbolša stvar, ki se mi je kdaj zgodila,
je da večina od njih se deleč stran je odselila.
Ostal sm sam, nikdar ni mi bilo žal,
da tk se je zgodilo, lahko sm le v miru spal
i izražal se v rimah i preko mikrofona
delal to kar eni delajo le iz bontona
iskal smisu lajfa mojega, mojga obstoja
do mene ko do heroja, zk ne jebete spokoja!?
Rad počival bi v miru – to mi omogočite
s svojo se usodo sami vi soočite,
ker ja nimam časa, da razmišlal bi o času
v snu pa po pašnikih časa se bom pasu
i homiji moji vsi bojo v tem snu
i jebal jim bom mater, ke znam da so še zmeraj tu …
