V jatah ptice spet lete na jug,
prvo listje veter počasi osipa z dreves.
Vonj zgodnje jeseni polni zrak
in v srcu zopet čutim, da prihaja mraz.
Še pomniš, Julija, kako v objemu trav si dala mi poljub?
Julija, življenje ni le igra polna nežnih obljub.
Še pomniš, Julija, verjela sva v ljubezen, ki se ne konča.
Julija, morda še kdaj sijalo sonce bo za oba.
Pusti čustvom, da te poneso,
ne dovoli srcu, da ti zaman hrepeni
in obriši solzne si oči,
ker srečo res spoznaš šele, ko se zgubi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
