Dragi moji, spet vam pišem, jočem se na glas,
ko pred sabo slike vidim in na njih vse vas.
Daleč sem, od vas predaleč, pa hudo mi je,
solza teče, rad bi skril jo, a ne da srce.
Dnevi so mi tu predolgi in pogrešam te,
tebe, moja draga mati in domače vse.
Rad bi spet doma zavriskal, z vami bi zapel
in ob sebi svojo drago spet bi rad imel.
Vse imam v tem belem svetu, vse le eno ne,
da bi kdo me k sebi stisnil, ko hudo mi je.
Pa si mislim, k vragu marke in ta tuji svet,
ko pobeli sneg dolino, skupaj bomo spet.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
