Vse, kar dalo je nebo, vse lepo najino,
bojim se, da kdaj mine.
Strah, da tukaj stal bom sam,
praznine ne poznam; naj misel ta izgine.
Zdaj ustavim trenutek, lepa si,
obljubim, ljubim te do konca dni.
Ti si jutro, ki diši.
si dan, ki se smeji,
si noč, ki mirno spi.
Več ne znam po poti hodit’ sam,
ne rabim novih sanj,
ob tebi dom imam, vse imam.
Le sekunda spremeni,
poruši, v prah zdrobi,
kar vredno je, ti vzame.
Vsak večer poljubim te za lahko noč
in da jutri boš ob meni, da mi moč, ker …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
