Vzemi podobe iz moje mladosti
in sanje iz časov, ko upam.
Moje srce je tam polno radosti,
kot dete lahko še zaupam.
Pridi spet čarna iz tiste bližine
po moje plešoče korake.
Tamkaj naj vigred nikoli ne mine,
naj drugi zamujajo vlake.
Noro verjemi, da res se poznava
in da sva v tej zgodbi edina.
Živo je vse kar lahko si zdaj dava,
prav nič ni grenko iz spomina.
Reci, da šel bi spet pome čez mejo,
ki zveže in loči svetove.
Drzno bi hodil, kjer drugi ne smejo
brez žalnih darov za bogove.
Minula se leta pogrezajo vase,
le demon ljubezni je večen.
Še misli naj nate, odnaša te v čase,
ko bil si kdaj ljubljen in srečen.
Pridi začaran iz tiste bližine
po moje plesoče korake.
Tamkaj naj vigred nikoli ne mine,
naj drugi zamujajo vlake.
Minula se leta pogrezajo vase,
le demon ljubezni je večen.
