Nisem tiste sorte, ki bi hitro zardel
in pred puncami še nisem treme imel,
srce pri eni mi razbija bum, bum, bum
le pri eni zapusti me striček pogum.
Pa ne vem, zakaj dogaja se,
da pred njo mi nič ne uspe.
Ko lahko bi slišala moj srčni utrip,
bi morda s pogledom me uzrla za hip,
da preplašen hodil mimo ne bi tako,
prav na hitro bi se mi odprlo nebo.
Joj, kako močno si to želim
in močno po njej hrepenim.
Zato pa o, o, o, kako bilo bi lepo
in enkrat, vem, pogum bom našel za to.
Takrat povabim te na kavo, kino in ples,
da videla boš, s tabo jaz mislim zares.
Zato pa o, o, o, kako bilo bi lepo
in enkrat, vem, pogum bom našel za to.
Na na na na na na, zapojem si,
takrat ko moje te srce osvoji.
Vedno do sedaj sem velik bil Don Juan
in po lepih puncah vedno bil sem poznan.
A le ob njej beseda ne preskoči naprej,
le ob njej ostane ego moj brez idej.
Le zakaj se to dogaja mi,
da moj glas pred njo onemi.
