Takrat lahko metulje bi vsak v kot postavil!
Saj pride kakšen dan,
ko govori tišina.
In daleč sva midva,
čeprav je vmes bližina.
In včasih se zgodi,
da najina svetova,
kot zrak lahko bi rezal,
se zdita negotova.
Takrat lahko metulje
bi vsak v kot pospravil
in dvignila bi roke,
češ da naprej ne gre.
A midva vedno znava,
kot bi se čas ustavil,
preplesti stare niti
in vklopit’ spet srce
in vklopit’ spet srce.
Takrat lahko metulje bi vsak v kot pospravil!
Saj pride kakšen dan,
ki ni za med spomine
in se ujame v dlan
navidezne bližine.
In včasih se zgodi,
da jutra se zbudijo
zavita v zamero
in s čudno energijo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
