Za devetimi gorami, za devetimi vodami,
živel je en škrat, ki otroke imel je rad.
Imel je sivo brado, do tal veliko brado,
z njo po zraku je letel in v mesto k nam prispel.
Škrat, škrat, škrat, kdo ne bi imel te rad.
Škrat, škrat, škrat, pridi se igrat
in gremo skupaj zapojmo si, zapleši z nami zdaj še ti.
Potiho se prikrade, v dimnik noter pade,
smukne k tebi v posteljo, pove ti pravljico.
Ko očke se utrudijo, v sladki spanec zlezejo,
škrat kaj hitro odfrči in že drugam hiti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
