Življenje pomen sam ena šansa,
nazaj ne morš zavrtet tega časa,
zato potrud se in cen te trenutke,
za sabo pust dobro zgodbo za vnuke!
Lajf ni igra na srečo, ne grem z gasom čez rdečo,
nočm, da mi mt pa seka skp pržigata svečo,
na pogrebu spustijo souze sam pravi prjatli,
niso važni evri, niti avti, če ležiš u škatli,
dojem pogled iz moje perspektive, sine,
odraščanje brez velke količine gotovine,
filing ne zgine, morš se znajt na use načine,
mam spomine poune bolečine in brazgotine,
pišem spise na liste, misli so k souze čiste,
trudm se prežvet, medtem k vi pametni usi ste,
problemi so velki in nevarni k metki,
ps na ketni u kletki, brt, iskreni so posnetki,
loh bi skoču iz bloka, iz mojga tretga nadstropja,
sam prelahko je odnehat, pa za uspeh se lomjo kopja,
u džungli sred betona utripa srce šampiona,
na poti do miljona, hočm da na glavi svet se krona,
sto načinov da umreš in en da preživiš,
al k kurac gor stojiš, al pa kurac nam kadiš,
bič, poznaš sam moje ime, ne pa moje zgodbe,
zato ne sod me, ker ne poznaš moje borbe,
folk me pluva za hrbtom, vedno sm glavna tema
in pol isti folk uživo me objema brez problema,
neiskreni pogledi, še bl neiskreni nasmehi,
briga me za use, pa si pravm, Salle, ti sam repi.
Štej mi korake, korakam do zmage,
uso to sranje se me ne dotakne
čs zacel rane, odporn sm na udarce
in ugante, ne morte ustavt me.
Vidm vrstnike, k jih trpajo u marico,
mam inspiracijo, ker ne živim pravlico ,
snemam komade, medtem k se kolegi kačijo,
pozab na frende, tuki sam evri važni so,
brt zafuka brata, uzame keš če mu rata,
folk se matra, cesta je nevarna, pa zaklepi vrata,
use te zgodbe iz asfalta skos u črni kroniki,
morš bit previdn, da ne končaš u bolnici,
k usi bi radi bli tko k švabo in pinki,
internet, igrce, filmi, mladina je u pizdi,
tko k država, poglej kok znaša plača,
kaj boš pol, če službo zgubita oba starša,
zakaj se zdej ne oglaša Turk al pa Janša,
gledajo iz naslonjača, kok težko se tle odrašča,
hočem bit pošten, sam očitno se ne splača,
sam to kar me ne brt ubije, to me sam ojača
in vedno najdm svetlobo na konc tunela ,
usako jutro dvigam se tko k feniks iz pepela,
nej zdej udar me strela, da boš verjeu in vidu,
da ne bom zginu čez noč tko k grafit na zidu,
dokler bom vidu, slišu, dihu, ne bom se ustavlu,
ker čs je denar in premal ga mam, da bi zapravlu
poznaš sam moje ime, ne pa moje zgodbe,
zato ne sod me, ker ne poznaš moje borbe.
Štej mi korake, korakam do zmage,
uso to sranje se me ne dotakne
čs zacel rane, odporn sm na udarce
in ugante, ne morte ustavt me.
Nej bo kristalno jasno!
