Vedno sem prisegal, da bom resen in pošten
in še zdaj držim se tega, razen ko grem ven,
le takrat zanese me, pa glavo izgubim,
ko zbudi se moški v meni, čisto ponorim.
Lačen misliš čist’ drugače, kakor če si sit,
trezen hodiš bolj naravnost, kot če si opit.
Jaz priznam, da me zanese, ampak nisem kriv,
če se včasih zavrti mi, kot bi se napil.
Skok čez plot, to moja je navada,
to imam rad, če punca je taprava,
najlepše je, ko me stisne, me poljubi
in pritisne svoje prsi na moje srce.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
