Vroče se poletje vleklo je ob Savi,
ribe v vodi so trpele z nami.
Plavali smo, plavali smo sem ter tja,
drli smo se in noreli kar se da.
Malo smo pili, malo se igrali,
kar bilo je dobrega, vse smo premečkali.
Pa se rodila nora je ideja prava,
hu, ha, gremo do Pirana!
Spaček cuka, noro ruka, Vrhnika, Postojna,
sopiha in poka, kot bila bi vojna.
Levo, desno, sem ter tja,
mi norimo, prehitimo čisto vsakega!
Konec je veselja, nič več nismo sami,
policaj nam blenda, pelje se za nami.
Pa se vsi zaderemo, šus na plin,
saj nam nič ne more, k vragu z njim!
Nam pa nič ne more KGB,
nam pa nič ne more CIA,
nam pa nič ne more FBI,
gremo skupaj, ajajaj.
Nam pa nič ne more KGB,
nam pa nič ne more CIA,
nam pa nič ne more FBI,
gremo skupaj, ajajaj,
stran od naše marice.
Na plaži nam kitara je naša zazvenela,
vinček in vino sta pamet nam vzela.
Pili in peli smo same nore bedarije,
jutro čakali, da sonce nam spet posije.
Saj bilo bi kot v raju, da se ni zgodilo,
da veselje naše spet nekoga je motilo.
Pa zagrozil nam je, da poklical bo oblast,
hu ha, mi še bolj na glas!
To zabava prava se takrat je začela,
ko v daljavi res je modra lučka je zagorela.
Vse smo skrili in razbili, pa nazaj v avto,
da nas ne bi policaji dali v svojo kanto.
Konec je veselja in spet nismo sami,
policaj nam blenda, pelje se za nami.
Pa se spet zaderemo, šus na plin,
saj nam nič ne more, k vragu z njim!
