Vsakdanje štorije so zapisane,
na obrazih naših so izrisane.
Ogledalo edino ve,
kakšno naše življenje je.
Ko leta minevajo, se sprašujemo,
če svojo vlogo v življenju odigrali smo.
Vsak od nas zvezda je v filmu,
ki z dneva v dan odvija se.
In ko bo enkrat ura pol stoletja odbila, ni panike,
zgodba se nova začenja, le prvo poglavje za nami je, za nami je.
Naj bo posuta pot z ljubeznijo in rožami,
naj bo lepo, ooo, kot do sedaj nam je bilo.
A pride čas, ko abraham obišče tudi nas
in ko prispemo tja, se naša pot še ne konča.
Po petdesetem letu se naprej lepo živeti da,
po petdesetem letu se naprej lepo živeti da.
V srcu mladi ostanemo,
danes nesmrtni smo, verjamemo.
Drevo zasajeno je,
družinske niti povezane.
In vsakokrat, ko bo ura novo leto odbila, ni panike.
Vse, kar življenje ponuja, zagotovo pred nami, pred nami je, pred nami je.
