Dober dan, gospod direktor, kak’ ste kaj, kako vam gre?
Vidim, da ste dobre volje, pa zanima nekaj me.
Nujno rabim dobro službo, avto, hišo in kredit.
Ali ste pripravljeni se z mano mal’ pogovorit?
Sem preprost, pošten in skromen, skoraj vsakdo me pozna,
izobrazbe sicer nimam, a sem briht’n vsaj za dva.
Dobro vidim, dobro slišim, plavam hitro kot delfin,
lepo pišem, gladko berem in razločno govorim.
Imam le en bolj hud problem,
ne vem, kako naj vam povem.
Že od pubertete ven
grozno jaz sem len.
Čist’ n’č se mi ne da,
najraje bi le spal doma,
pa čike bi kadil, pa pivičko bi pil,
pa v senčki bi se hladil.
Čist’ n’č se mi ne da,
najraje bi le spal doma,
pa cajtn’ge bi bral, pa igr’ce igral,
pa meh raztegoval in se smejal.
Malo le razmislite, mogoče sem za vas taprav’,
saj še mnogo res odličnih mi idej roji po glav’.
Prva je ideja ta, da bi še kdaj se srečala
in se malo bolj podrobno bi o tem pomenila.
Imam le en bolj hud problem,
ne vem, kako naj vam povem.
Že od pubertete ven
grozno jaz sem len.
