Nekaj je v srcu, nekaj je v glavi,
kar nas predrami in nas premakne,
nekaj nas dvigne in nas ne ustavi,
kadar krivica se nas dotakne.
Ko po pravici zahrepenimo,
se spremenimo v trmaste borce,
geni so krivi, tukaj živimo,
Bog nas je ustvaril, prave Primorce.
Po naših žilah teče spomin na tista leta,
ko predniki pogumno so vstali in obstali
in naša domoljubnost je z njihovo prežeta,
saj naš patriotizem se v njihovem zrcali.
Po naših žilah teče spomin na tiste čase,
kdo ve, morda bo treba spet vstati in obstati,
a vem, da bomo znali trdno verjeti vase,
zato lahko si mirna, Primorska, naša mati.
Tvoje trpljenje in bolečine
so občutili mnogi rodovi,
v tebi pognali so korenine
pametne hčere, zvesti sinovi.
Ti si kot čista, jutranja rosa
in kakor sveža sapica gorska,
vrelec ljubezni, vrelec ponosa,
naša prelepa, draga Primorska.
