Dolgcajt sm pasu
po stari Lublani,
spremljal so me tipi
s črnimi očali.
Lepi, mladi,
lepo počesani.
Od deleč se jim svetjo
pištole ob strani.
Eden je bil črn,
ta drug je bil rdeč,
te tret me je prosu,
če mam kej dnarja odveč.
Ta glavn je sedu
nekje daleč preč,
vse je nadziru,
bil je sam seb odveč.
Novi cigani v stari Lublani,
v stari Lublani, k’ so jo mel že Rimljani,
nova pravila v stari Lublani.
Najde se gnida,
kjer so uši.
Važn je le,
da keš diši.
Ne, ni več placa,
vse mi smrdi,
povsod razsaja,
povsod grozi.
Ampak z veseljem
vsem dam na znan’,
jest nisem z vami,
jest nisem sam.
Bom dvignu glavo,
bom stisnu pest,
vsem za samo dvignu zavest.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
