Sanjala, sanjala sem, da letim
daleč tja, daleč tja, kjer ni pravil.
Kdo ‘ma prav, kdo je slep in kdo narobe čuti.
Sanjala, sanjala sem, da bežim
daleč stran, daleč stran od misli, da
nekdo je tam, ki se bori, bori za to ljubezen.
Kdo ve, kaj tiste so stvari, za katere se živi?
Tisoč je stvari, ki bi imela jih, a vse je zaman, če ne morem delit jih.
Tisoč je napak, ki so za mano, ampak ni mi žal, iz njih se učim.
Kot ptica sem na nebu, ki sanjam naproti leti,
a zame življenje brez ljubezni je brez kril.
Sanjala, sanjala sem, da smo vsi
le ena stvar, par atomov, ki lebdi,
košček mozaika, skupaj smo kot eno!
Zdaj sanjamo. Sanjamo, da tudi ti
začutiš to, začutiš, kaj v nas gori.
V tebi je, to je vse, našel si ljubezen.
Kdo ve, kaj tiste so stvari, za katere se živi?
Kdo ve, kje najdem vse ljudi, da z njimi jih delim?
