Prihaja mraz in dolga noč,
čez modro pot gre veter proč
in zadnji parnik za Piran
je dahnil v zrak kot star slepar.
Zdržite noge, zdaj je čas
in bodi tukaj trudna glava,
da ne zrenčiš, ko odhitijo
dekleta mlada nekam v Rio.
Z belimi klobuki,
s poljubi na obrazih
prihajajo z vrtov,
kot večne prikazni.
Na slikah s pozdravi:
“Portorož 1905,
Portorož 1905.”
Dobro jutro čipke v belem,
smeh gre v travo za zabavo,
a med palme skrite v parkih
leze vonj vojakov v jarkih.
Vonj po blatu, vonj pomladi
jutro dviga se nad žice
in daleč streli kot pozdravi
za gospe smejoče v travi, v travi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
